V tem prispevku bomo podrobneje razdelali, kaj pomeni pobot terjatev in tudi to, zakaj le-ta predstavlja enega izmed načinov za zmanjšanje finančne nediscipline.
Če vas omenjena tematika zanima, vas vabimo k branju tega članka.
Kaj pomeni pobot terjatev?
Da bi lažje razložili, kaj pomeni pobot terjatev, je najprej potrebno omeniti, da pobot terjatev imenujemo tudi kompenzacija. Pobot terjatev oz. kompenzacija predstavlja obliko pravnega posla, kjer prenehata 2 ali več obveznosti v medsebojnem razmerju 2 strank iz različnih pravnih naslovov.
Pobot pomeni obliko prenehanja obveznosti oziroma prenehanje nasprotnih si terjatev med dvema strankama, pri čemer obe nastopata v vlogi upnika in dolžnika.
Namen pobota je v resnici preprost. Namen pobota je učinkovitost, pri čemer gre za odpravljanja dvakratnega izpolnjevanja predmeta iste vrste. Dodatna prednost je tudi gospodarska korist, ki se jo doseže s pobotom oz. kompenzacijo. Na ta način se namreč zmanjšajo stroški in poenostavlja poslovanje.
Podjetja stremijo k čim manj odprtim terjatvam (posledično se tako zmanjša tudi plačilna nedisciplina) in na izmed rešitev za zmanjšanje obsega odprtih terjatev je kompenzacija oz. pobot terjatev, še zdaleč pa ni edina.
Različne oblike kompenzacij so izjemno uporabna rešitev za zmanjševanje obveznosti in izboljšanje likvidnosti. Na tem mestu lahko preverite, kako likvidnost podjetja omogoča prihranek pri stroških.
Spoznajte pogoje za pobot terjatev
Primaren oz. osnoven pogoj je vzajemnost, kar pomeni, da sta obe stranki hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij (ta vsebujejo vsebinske pogoje za pobot).
Naslednji pogoj je istovrstnost, katero morata prav tako izpolnjevati obe stranki. Kot primeru istovrstnosti lahko navedemo primer pobota, kjer si nasproti stojijo obveznosti v različnih (denarnih) valutah. Čeprav je konverzija med valutama mogoča, sodna praksa zapoveduje, da v tem primeru istovrstnost ni zagotovljena. Iz tega razloga tudi pobota ne dopušča.
Naslednji pogoje predstavlja zapadlost. To pomeni, da se lahko pobotajo samo zapadle terjatve.
Poznamo tudi pogoja iztožljivost in likvidnost, ki v tokratnem prispevku ne bosta predmet razprave.
Katere vrste pobotov poznamo?
Poznamo bilateralni in multilateralni pobot. Bilateralni pobot lahko imenujemo tudi dvostranski pobot med dvema udeležencema. Za začetek postopka med dvema udeležencema oz. strankama zadošča enostranska pobotna izjava.
Multilateralni pobot pa enostavno pomeni, da je v pobot vključenih več strank, pri čemer se slednje dogovorijo o prenehanju določenih terjatev. Tako verižne kompenzacije, kot tudi večstranske kompenzacije lahko označimo za multilateralni pobot.
Še posebej zanimive so verižne kompenzacije, ki veljajo za finančno storitev, ki omogoča, da več subjektov po dogovoru zapre zapadle ali nezapadle terjatve, ki jih imajo “krožno”, tj. drug do drugega vse stranke verigi.
Tekom prejšnjega poglavja smo opisali kaj pomeni pobot terjatev, v tem delu pa se bomo posvetili tematike prodaje terjatev.
Prodaja terjatev je finančna storitev, ki se jo pogosto uporablja takrat, ko podjetja s kupci poslujejo na odložen rok plačila. To pomeni, da prodajo blago in/ali opravljeno storitev z odloženim rokom plačila (30 do 90 pa vse tja do 120 dni).
Odkup terjatev predstavlja učinkovit način za skrajšanje časa prejema plačila.
Odkup terjatev/prodaja terjatev je odličen način za izboljšanje kratkoročnih plačilnih sposobnosti, saj podjetje za prodane izdelke/storitve denar prejme takoj.
Več o tem, “Kaj pomeni odkup terjatev oz. prodaja terjatev”, si lahko preberete v predloženi povezavi.
S to potezo se lahko zmanjša tveganje neplačila, ki bi bilo prisotno v primeru, če podjetje svojih terjatev ne bi prodalo.
Poleg prodaje terjatev poznamo še širšo in dolgoročnejšo obliko financiranja – faktoring, ki omogoča prodajo terjatev enega ali več kupec na daljše časovno obdobje. Posledično se podjetje lahko redno financira s pomočjo prodaje terjatev in s pridobljenimi denarnimi sredstvi skrbi za likvidnost in stabilen denarni tok.
V prispevkih “Domači faktoring vpliva na izboljšanje likvidnosti podjetja” in “Viri financiranja podjetij (odkup terjatev, faktoring) za izboljšanje lastne likvidnosti” si lahko preberete več o odkupu terjatev in faktoringu.
Tekom prispevka smo spoznali, kaj pomeni pobot terjatev oz. kompenzacija. Dodatno omenili vrste kompenzacij pa tudi finančni obliki, ki uspešno pripomoreta k likvidnosti podjetja ter stabilnosti denarnega toka.
Viri:
1- Bilanca stanja na Matija Zajšek
2- Financiranje podjetij na Seo-praktik.si
3 – Odkup terjatev/prodaja terjatev na Večer.com
4 – Bonitetna ocena podjetja na RS Biro
5 – Bonitete na SRRS
6 – Plačilna nedisciplina na Večer.com
7 – Likvidnost podjetja na Seo-praktik.si
8 – Faktoring/factoring na Matija Zajšek.com