Srnica

Uvod v težave po operaciji kolena

Operacije kolena so med najpogostejšimi ortopedskimi posegi v Sloveniji – vsako leto se izvede več kot 4000 artroskopij in čez 2000 totalnih kolenskih protez (TKA – total knee arthroplasty). Med razloge za poseg sodijo poškodbe meniskusa, obraba sklepnega hrustanca ter napredovane oblike osteoartritisa. Čeprav kirurška intervencija pogosto prinese olajšanje, številni pacienti po posegu še vedno poročajo o bolečinah v medialnem ali lateralnem delu kolena, omejeni gibljivosti in nestabilnosti pri hoji. Ena najpogostejših posledic je tudi neravnovesje mišic, ki vpliva na vzorec hoje in povzroča dodatne obremenitve drugih sklepov, kot sta kolk in gleženj.

V tej točki rehabilitacije igrajo pomembno vlogo ortopedski vložki po meri, ki s pomočjo korekcije biomehanske osi stopalo-koleno izboljšujejo kinematiko hoje ter zmanjšujejo nepotrebne obremenitve na operirani sklep

.

Razumevanje bolečine v kolenu po operaciji

Operacija kolena je pogosto zadnji korak pri obvladovanju kroničnih bolečin, obrabe ali poškodb sklepnih struktur, vendar pa tudi po uspešno izvedenem posegu številni pacienti doživljajo ponavljajočo se ali kronično bolečino. Da bi razumeli, kako lahko ortopedski vložki po meri ublažijo te težave, je ključnega pomena razumevanje izvora in mehanizmov bolečine v kolenu po operaciji.

Najpogostejši kirurški posegi kolena

Med najbolj pogoste operacije kolena sodijo:

• Artroskopija – minimalno invazivna tehnika, namenjena odstranitvi ali popravilu poškodovanih tkiv (npr. meniskusa, sinovialne membrane).
• Meniscektomija – delna ali popolna odstranitev poškodovanega meniskusa, ki pogosto vodi v spremenjeno mehaniko kolena in s tem v povečano obrabo sklepnega hrustanca.
• TPLO (Tibial Plateau Leveling Osteotomy) – bolj pogosta pri veterinarski ortopediji, vendar velja omeniti kot primer posega, ki bistveno spremeni osno obremenitev.
• Totalna endoproteza kolena (TKA) – nadomestitev celotnega sklepa z umetnim vsadkom, pri čemer je stabilnost močno odvisna od pravilne poravnave osi spodnje okončine.

Tipične težave po operaciji

Kljub mehanski uspešnosti posega lahko pooperativni pacienti razvijejo več kliničnih zapletov:

• Patelofemoralna bolečina – pogosto posledica povečane sile med pogačico (patelo) in femoralnim žlebom, ki se pojavi pri nepravilni hoji ali oslabitvi mišic.
• Nestabilnost kolenskega sklepa – posledica slabšega nevromišičnega nadzora, nepravilnega delovanja ligamentov ali neustreznega biomehanskega vzorca hoje.
• Preobremenitev medenice in hrbtenice – kompenzacijski mehanizmi zaradi bolečega kolena pogosto vodijo do dodatnih težav v zgornjih segmentih telesa, kar lahko povzroči ledveno lordozo ali sakroiliakalno disfunkcijo.

Dejavniki tveganja za dolgotrajno bolečino

Po operaciji kolena lahko pride do kronične bolečine, če niso ustrezno naslovljeni naslednji dejavniki:

1. Nepravilna hoja – brez korekcije se lahko razvije asimetričen vzorec hoje, ki poveča pritisk na določen del kolenskega sklepa, kar vodi v dodatno mikrotravmatizacijo.
2. Disbalans mišic – posebej pomembna sta oslabljena kvadriceps femoris in zmanjšana aktivacija gluteus medius, ki vplivata na stabilnost kolena v frontalni ravnini.
3. Napačno poravnane osi okončin – valgus (kolena navznoter) ali varus (kolena navzven) oblike postavitve povzročijo neenakomerno obremenitev in pospešeno obrabo.
4. Spremembe propriocepcije – zmanjšana občutljivost receptorjev v sklepu oslabi nadzor gibanja, kar povečuje tveganje za ponovne poškodbe.

Zakaj ortopedski vložki pomagajo?

V tem kontekstu postanejo ortopedski vložki bistveni del rehabilitacije, saj z individualno korekcijo prono-supinacijskih sil in prilagajanjem statike stopala ter gležnja vplivajo na zmanjšanje rotacijskih sil v kolenu in izboljšanje skupne poravnave. Študije so pokazale, da uporaba vložkov po operaciji kolena pripomore k:

• zmanjšanju aksialnega pritiska do 20 % v primerjavi s kontrolno skupino,
• manjši frekvenci ponavljajočih se bolečin v prvih 12 mesecih po operaciji,
• boljši porazdelitvi sil med hojo, kar zmanjša mikrotravmatske obremenitve kolena.

Celostna razumevanje teh pojavov omogoča bolj učinkovito vključitev ortopedskih vložkov kot podpornega terapevtskega orodja pri bolnikih po operaciji kolena.

Biomehanski vpliv ortopedskih vložkov na kolenski sklep

Rehabilitacija po operaciji kolena je močno odvisna od pravilne biomehanike spodnjih okončin, saj le-ta določa, kako se sile prenašajo preko sklepa med hojo, stanjem in gibanjem. V tem procesu igrajo ključno vlogo ortopedski vložki, ki lahko korigirajo nepravilnosti v osni poravnavi in izboljšajo kinematiko celotnega gibanja.

Vpliv nepravilne poravnave stopala na koleno

Stopalo deluje kot temelj celotne kinetične verige. Ko pride do hiperpronacije (prekomerne pronacije) ali hipersupinacije, se poruši naravna os, kar povzroči:

• Notranjo rotacijo tibije, ki poveča strižne sile na kolenski sklep.
• Večji pritisk na medialni (notranji) ali lateralni (zunanji) kondil kolena.
• Povečanje valgusnega ali varusnega momenta, kar vodi v neenakomerno obrabo hrustanca.

Študije kažejo, da ima kar 65–80 % pacientov po operaciji kolena določene stopalne nepravilnosti, ki ostanejo nenaslovljene in vplivajo na izid rehabilitacije.

Vloga ortopedskih vložkov

Ortopedski vložki, izdelani na podlagi 3D analize stopala in dinamične hoje, omogočajo:

1. Korekcijo statike stopala – uravnava pronacijo/supinacijo.
2. Korekcijo kinetične verige – zmanjšuje rotacije goleni.
3. Zmanjšanje aksialnih in tangencialnih sil v kolenu.

S tem se zmanjša:

• Obremenitev sklepnega hrustanca (do 18–25 % pri hoji).
• Mikrotravmatska stimulacija pri vsakodnevnih gibih (npr. hoja po stopnicah).
• Napetost v patelofemoralnem sklepu.

Podprti rezultati

• V raziskavi, objavljeni v Journal of Biomechanics (2021), je uporaba ortopedskih vložkov po TKA zmanjšala rotacijske sile v kolenu za do 22 %.
• Po 8 tednih uporabe so pacienti poročali o znižanju bolečine za 2,3 točke na VAS lestvici (0–10).

Subjektivna stabilnost kolena se je izboljšala za več kot 35 %, merjeno s pomočjo Lysholm Knee Score.

Proces izdelave in prilagoditve ortopedskih vložkov

Učinkovitost ortopedskih vložkov pri rehabilitaciji po operaciji kolena je močno pogojena z njihovo individualno prilagoditvijo, saj le tako lahko natančno vplivajo na specifične biomehanske potrebe posameznika. Vložki, izdelani brez ustrezne diagnostične podlage, pogosto ne zagotovijo ustrezne korekcije osi in lahko celo poslabšajo simptome.

Diagnostika kot temelj izdelave

Kakovostni ortopedski vložki temeljijo na naslednjih diagnostičnih postopkih:

1. 3D skeniranje stopal – omogoča natančno zaznavanje anatomskih posebnosti stopal, kot so višina stopalnega loka, asimetrije, pronacija/supinacija.
2. Plantografska analiza – prikazuje porazdelitev pritiska na stopalih v statiki in dinamiki ter omogoča vizualizacijo obremenitvenih točk.
3. Video analiza hoje in teka – ključna za zaznavanje funkcionalnih nepravilnosti v gibanju ter določitev, kako stopalo vpliva na kolenski sklep.
4. Vključitev mnenja ortopeda, fizioterapevta in kineziologa – zagotavlja celostno oceno in interdisciplinarno odločanje o obliki korekcije.

Materiali in izdelava

Ortopedski vložki so najpogosteje izdelani iz kombinacije:

• EVA (etilen-vinil acetat) – omogoča blaženje in udobje.
• Karbon (karbonska vlakna) – za stabilnost in togost pri korekciji.
• PU (poliuretan) – pogosto uporabljen za elastičnost in prilagodljivost pri daljši uporabi.

Prilagoditev skozi čas

Telo se postopoma prilagaja novi biomehaniki, zato je pomembno:

• Da se vložke nosi postopoma (npr. 2–3 ure dnevno v prvem tednu).
• Da se kontrolira spremembe hoje po 4–6 tednih.

Da se vložke prilagodi glede na fazo rehabilitacije (npr. zamenjava blažilnih con).

Učinki ortopedskih vložkov na hitrost in kakovost rehabilitacije

Učinkovita rehabilitacija po operaciji kolena temelji na čim hitrejši vzpostavitvi funkcionalne hoje, zmanjšanju bolečin in preprečevanju kompenzacijskih vzorcev, ki lahko vodijo v sekundarne težave. Številne študije potrjujejo, da pravilno izdelani ortopedski vložki pomembno prispevajo k izboljšanju vseh teh kazalnikov – še posebej, če so vključeni v zgodnjo fazo rehabilitacije (2–4 tedne po posegu).

Hitrejša ponovna vzpostavitev funkcionalne hoje

• Pri pacientih, ki so uporabljali ortopedske vložke po operaciji kolena, so raziskovalci (npr. Willems et al., 2021) zabeležili do 10 dni hitrejšo vzpostavitev simetrične hoje v primerjavi s kontrolno skupino brez vložkov.
• Zmanjšana bolečina omogoča pacientu bolj samozavestno obremenitev operirane noge, kar pospešuje reaktivacijo ključnih mišičnih skupin, kot sta m. quadriceps femoris in m. gluteus medius.

Manj kompenzacijskih gibov in posledičnih težav

• Brez ustrezne biomehanske korekcije se pogosto razvijejo kompenzacije v medeničnem obroču, kar vodi do bolečin v križu (lumbalgija) ali kolku (trohanterični sindrom).
• Vložki pomagajo pri normalizaciji hoje, kar zmanjšuje obremenitve na:
  • Lumbosakralni prehod
  • Iliosakralni sklep
  • Nasprotno koleno, ki je pogosto preobremenjeno zaradi zaščitnega prenosa teže

Kakovost gibanja in subjektivna funkcionalnost

• Po podatkih iz Clinical Rehabilitation Journal (2020) je bila po 12 tednih uporabe ortopedskih vložkov:
  • Subjektivna ocena stabilnosti kolena večja za 30 %
  • Funkcionalni test TUG (Timed Up and Go) izveden povprečno 1,8 sekunde hitreje

Poraba analgetikov zmanjšana za 25 %

Dodatne koristi za vsakdanjo funkcionalnost

Poleg zmanjševanja bolečine in biomehanske korekcije ortopedski vložki pomembno vplivajo tudi na vsakodnevno funkcionalnost, še posebej pri osebah, ki so po operaciji kolena manj samozavestne ali gibalno omejene. Njihov učinek sega dlje od samega kolena – vplivajo na celoten lokomotorni sistem.

1. Preprečevanje nadaljnjih poškodb

Z bolj enakomerno porazdelitvijo sil se zmanjša tveganje za:

• Degenerativne spremembe v kolku, gležnju in ledveni hrbtenici.
• Pospešen razvoj osteoartritisa v drugih sklepih zaradi napačne poravnave osi.

2. Boljše ravnotežje in stabilnost

Zlasti pri starejših pacientih je izboljšana propriocepcija (zaznava položaja telesa v prostoru) ključna za zmanjšanje nestabilnosti. Vložki delujejo kot povratna senzorična informacija, ki izboljša nevromišični nadzor pri hoji po:

• Neravnih terenih,
• Stopnicah,
• Spolzkih površinah.

3. Višja kakovost življenja

Po podatkih iz študije Gait & Posture (2020) je pri osebah, starejših od 60 let, uporaba ortopedskih vložkov zmanjšala število padcev za 32 % v šestih mesecih. Uporabniki so poročali o:

• Večji samozavesti pri hoji.
• Manjšem strahu pred gibanjem zunaj doma (npr. trgovina, park).

Zaključek in priporočila

Rehabilitacija po operaciji kolena je kompleksen proces, kjer vsaka komponenta šteje – še posebej tista, ki vpliva na biomehaniko in razbremenitev sklepa. Ortopedski vložki po meri dokazano pomagajo pri korekciji osi spodnjih okončin, kar vodi do manj bolečin, hitrejšega okrevanja in bolj stabilne hoje. Njihov učinek presega le lokalno razbremenitev kolena – vplivajo na celoten kinetični vzorec gibanja ter zmanjšujejo tveganje za kompenzacijske težave v kolku, gležnju in križu.

Priporočamo, da se vložki vključijo kot del celostne fizioterapevtske obravnave, v sodelovanju z ortopedom, fizioterapevtom in kineziologom. Ključno je, da so individualno prilagojeni glede na funkcionalno analizo in redno nadzorovani.

Če se soočate z bolečinami v kolenu po operaciji, ne čakajte – posvetujte se z usposobljenimi strokovnjaki in preverite, ali bi vam ortopedski vložki lahko pomagali na poti do boljše funkcionalnosti in življenja brez bolečin.

Preberite si več:

• https://srnica.si/kako-prepoznati-da-potrebujete-ortopedske-vlozke-po-meri-vasih-stopal/